Aktivnosti, rezultati in učinki projekta, kaj je zdaj drugače, izboljšano - dodana vrednost:
Podhod smo razdelili na levo športno stran in desno, ki je nosilka zgodovinsko-kulturne ideje. Desna stran se začne pri športnem parku in teče v smeri osnovne šole. Na njej smo želeli izpostaviti preplet tradicionalnega z modernim. Slovenski vzorci so največkrat zrisani znotraj kvadratov, zato tehnika poslikave temelji na kvadratni mreži. Gre za tradicionalen pristop, ki pa se prelevi v sodobnega – »pixel art« (velikost pixla je 6,5 x 6,5 cm). »Pixl art« je zahtevna tehnika, ker je potrebno z nekaj kvadratki narisati bistvo. In vsak pixl nosi veliko informacij. En siv pixl na vrhu Resevne na primer nosi informacijo stolpa, 5 pixlov na Rifniku pa grad. Kulturni del se torej najprej predstavi s slovenskim grbom in slovensko zastavo, na kateri je izpostavljen tradicionalen slovenski vzrorec, ki prehaja v naravno dediščino Šentjurja – Rifnik in Resevno. Pred markantnima hriboma se odvije še zgodba o sv. Juriju, ki je premagal zmaja.
Modra površina na dnu poslikave pa predstavlja naše Kozjansko morje – Slivniško jezero. Nato se izpostavi dejstvo, da smo mesto glasbe zaradi bogate glasbene zapuščine z vertikalnimi klavirskimi tipkami in štirimi podobami Ipavcev (a mimoidočim prepuščamo svobodo pri interpretaciji, lahko da so možje v frakih člani zasedbeNew Swing Quartet :)). Glasbenikom sledijo še otroci, ki gredo v šolo. Nismo pa niti pozabili na južno železnico, ki teče čez naše kraje, tako, da je frontalno izrisana lokomotiva, ki je eksponat Muzeja Južne železnice. Izrisane so še čebele, velikonočnica, bogatinka in kompas, s katerim se spominjamo Blaža Kocena.
Na levi strani, če gledamo iz smeri OŠ Franja Malgaja Šentjur proti Športnemu parku je izpisana beseda ŠENTJUR, ki pa je pešec takoj ne zapazi, saj je izpisana s športnimi detajli. Črko Š tvorita dve tenis žogici, E polovica table za košarko, črko N del bazena, črko T kolesar s ptičje perspektive, črko J nogometna žoga in del noge, črko U del atletske steze in črko R tarča s puščico. Na koncu se na barvah šentjurske zastave izpiše poštna številka 3230. Športni del se začne in konča v pixel art tehniki, ki sicer zaznamuje zgodovinsko-kulturno stran.”
Kaj smo z izvedbo pridobili, spoznali, se naučili …:
Z našo akcijo smo povezali lokalno skupnost v medgeneracijskem sodelovanju. Sodelovalo je več kot 60 otrok, mladih in starostnikov, ki so dali podhodu novo podobo.
Izhodišče je bil tradicionalni slovenski vzorec. In ker kvadratki v mreži spominjajo na pixle, je bil v koncept poslikave najprej zvlečen Primož Pečar. Verjetno me je precejkrat klel 🤩, pa še vsi drugi, ker je res veliko ljudi sodelovalo. Veseli me, da so izjemno veliko pomagali tudi Nešentjurčani 😀 V podhodu so zadnje sončne jesenske dni preživeli z risanjem mreže tudi Špela (Kozje) in Jean (Rečica pri Savinji), Katja in Žiga, Ines in Andreina (Venezuela). Projekt je lahko zasijal, ker je vanj verjela Občina Šentjur in Lara z MCŠ, ki ga je financirala s projekta Zasij! V sredo zjutraj je zgledal podhod neobvladljivih površin, po nekaj urah barvanja množice otrok in mladincev, pa je dobil drugo podobo. Najmlajše so na kup spravili na MCŠ, LUŠ in OŠ Franja Malgaja Šentjur. Tu gre zahvala tudi Katji Gajšek, ki je pomagala s praktičnimi nasveti in seveda mirno roko ter njeni praktikantki Neži. Ker je poslikava tako velik likovni projekt (v smislu zgornje polovice najmlajši ne dosežejo) so šli v akcijo tudi starejši. Barvale so likovnice z Ljudske univerze Šentjur (Nada, Marjeta, Slavica, Kristina, Jožica, Zlatka in res vztrajna Silva), vsem poznani likovni imeni - Martin Čater in Ivo Brodej ter mnogi drugi - Nataša, Katja, Alenka, Nina (hvala tudi za čaj in delujoč projektor), Janja, Ines, Anja, Eva in največja hvala Lukatu in Teji. Ona dva sta prišla samo pomagat za dve urci pa sta ostala 4 dni po 12 ur. Pa seveda, da ne pozabim na svojo sestro Aurelio - brez nje, ne bi sfurali projekta v takih časovnih okvirih. Najbolj kul stvar poslikave je, ko vas preseneti. Spoiler alert - na športni strani se nekaj izpiše, na kulturni strani pa se predstavijo šentjurski braniki kulturne in naravne dediščine. Vesela sem vsakega obiska v podhodu in upam, da bo zdaj še več ljudi ubralo stopnice, ki vodijo vanj. Ratal nam je! Do naslednje sive stene!